Upravna odgovornost podjetij
Zakonska uredba št. 231/2001
Z zakonom št. 300 z dne 29. septembra 2000 je bila vlada, ob upoštevanju obveznosti, ki jih določajo konvencija OECD, podpisana septembra 1997, in drugi mednarodni protokoli, pooblaščena za pripravo in opredelitev sistema upravne odgovornosti s sankcioniranjem pravnih oseb in družb.
V skladu s pooblastilnim zakonom je bila izdana Zakonska uredba št. 231 z dne 8. junija 2001, ki je stopila v veljavo 4. julija 2001, o »upravni odgovornosti pravnih oseb, gospodarskih družb in združenj, tudi tistih, ki nimajo pravne sposobnosti«.
Zakon je namenjen osebam s pravno osebnostjo ter gospodarskim družbam in združenjem, tudi brez pravne osebnosti, z izjemo države, lokalnih javnih služb, drugih negospodarskih javnih služb in služb, ki opravljajo dejavnost državnega pomena.
Tako opredeljene službe so upravno odgovorne za kazniva dejanja, ki jih je zakonodajalec podrobno navedel v isti zakonski uredbi in v njenih dopolnitvah, če jih v lastnem interesu ali koristi storijo:
- a) osebe, ki zastopajo, upravljajo ali vodijo službo ali eno od njenih organizacijskih enot, ki je finančno in funkcionalno samostojna, kot tudi osebe, ki tudi dejansko vodijo in nadzirajo posle službe (tako imenovane osebe na vodstvenih položajih);
- b) osebe, ki vodijo ali nadzirajo eno od oseb iz točke a).
Pri tem je treba poudariti, da morajo osebe iz točke a) ali b) kaznivo dejanje zagrešiti v interesu ali v korist same službe; posledično je izključena odgovornost službe, če fizična oseba, ki dejanje stori, deluje izključno v lastnem interesu ali v interesu tretjih oseb.
Služba ne odgovarja, če dokaže, da je sprejela vse potrebne organizacijske ukrepe za preprečitev storitve kaznivih dejanj in da je nadzirala upoštevanje teh ukrepov, s čimer dokaže, da so osebe, ki so kaznivo dejanje storile, na goljufiv način kršile določbe podjetja.
Pogoji za oprostitev odgovornosti so izpolnjeni, če je sprejet in se izvaja model organizacije in upravljanja (v nadaljevanju »MOU«), ki dosledno odraža specifične procese in posebno organizacijo podjetja, ter če se nadzira ustreznost in dejansko izvajanje modela s pomočjo nadzornega odbora, ki je imenovan posebej v ta namen in ima pristojnosti samostojnega ukrepanja in nadzora.
Odgovornost pravne osebe, ki je bila prvotno predvidena za kazniva dejanja zoper javno upravo ali zoper premoženje javne uprave, je bila na podlagi zgoraj navedenih dopolnilnih zakonskih predpisov razširjena na druge vrste kaznivih dejanj. Določene vrste »predikatnih« kaznivih dejanj se danes dogajajo na skoraj vseh poslovnih področjih in segajo od gospodarskega kriminala do zlorabe javnega zaupanja, kibernetskega kriminala, davčnih kaznivih dejanj, organiziranega kriminala in tihotapljenja, pa do kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ter zajemajo tudi kazniva dejanja zoper okolje in tista, povezana z varnostjo in zdravjem pri delu. Seznam se stalno spreminja.
Nadzorni odbor ter model organizacije in upravljanja
Nadzorni odbor je notranji organ družbe, ki poroča neposredno vodstvenim delavcem družbe oziroma upravnemu odboru. Izpolnjevati mora naslednje zahteve:
- samostojnost in neodvisnost: ti dve lastnosti se morata nanašati na odbor kot tak in morata označevati njegovo dejavnost. V ta namen nadzorni odbor ne sme imeti operativnih nalog, saj bi udeležba pri odločitvah ali dejavnostih podjetja lahko onemogočala objektivno presojo;
- strokovnost: v smislu nabora veščin, orodij in tehnik, potrebnih za opravljanje dodeljene dejavnosti tako inšpekcijskega kot svetovalnega značaja;
- neprekinjeno poslovanje: za zagotovitev učinkovitega in stalnega izvajanja MOU mora imeti nadzorni odbor ustrezen proračun in primerna sredstva;
- integriteta: mišljeno pod enakimi pogoji, kot jih za direktorje in člane revizijske komisije določa družbeno pravo.
Družba APT S.p.A. je določila, da mora biti organ nadzora v obliki nadzornega odbora, ki ga morajo tvoriti trije člani s potrjenim strokovnim znanjem in izkušnjami s področja prava, uprave, organizacije in vodenja podjetij, kot tudi s področja varnostni in zdravja pri delu. Te zahteve so utemeljene s potrebo po sposobnosti učinkovitega nadzora in spremljanja vseh področij in postopkov, ki so dovzetna za kazniva dejanja; glede na stalno naraščanje števila predikatnih kaznivih dejanj je potrebna široka pokritost dejavnosti družbe.
Družba APT S.p.A. je sprejela Model organizacije in upravljanja le zaradi številnih prednosti, ki jih prinaša njegovo učinkovito izvajanje, temveč tudi za zaščito položaja in dobrega imena družbe, družbenikov in zaposlenih, sodelavcev in dobaviteljev, ter za dodatno jamstvo transparentnosti in korektnosti pri svojem poslovanju.
Model je učinkovito orodje za razširjanje in krepitev kulture zakonitosti z vedenji, praksami in postopki, ki temeljijo na korektnosti in doslednosti ter takih, ki učinkovito preprečujejo prestopke, ki v skladu z Zakonsko uredbo št. 231/2001 predstavljajo predikatno kaznivo dejanje.
Etični kodeks
Družba APT S.p.A. je sprejela etični kodeks, ki je sestavljen na podlagi etičnega kodeksa panožnega združenja Asstra, saj meni, da je ta nujno orodje za korektno delovanje, nepogrešljiva podlaga za zanesljivejše poslovanje in bistveno orodje za preprečevanje korupcije.
Z drugimi besedami, družba APT S.p.A. meni, da v življenju podjetja preprosto spoštovanje zakonskih predpisov ne zadošča za doseganje želenih operativnih in upravnih standardov, temveč morata biti vsaka odločitev in tudi vsako vedenje podprta in usmerjena z etičnimi pravili, ki te predpise dopolnjujejo.
V tem smislu obravnava družba APT S.p.A. etični kodeks kot »listino temeljnih pravic in dolžnosti«, s katero podjetje jasno določi svoje etične in družbene odgovornosti do notranjih in zunanjih deležnikov (delničarji, zaposleni, sodelavci, dobavitelji, subjekti javnega prava, stranke itd.) ter poskuša najti ravnovesje med številnimi interesi in legitimnimi pričakovanju samih deležnikov.